Postati pravnica so bile moje otroške sanje. Vzniknile so ob gledanju nadaljevanke LA Law oz. Zakon v Los Angelesu, ko sem sanjarila, da se bom nekega dne tudi sama borila za pravičnost. Čeprav se je prvotni idealizem kasneje "izgubil s prevodom", mi je delo v nevladnih organizacijah ponovno obudilo te sanje.
Z delom v nevladni organizaciji sem se prvič srečala, ko sem zaključila fakulteto. Svojo poklicno pot sem nadaljevala v pravosodju, a klic nevladništva ni potihnil. Potem pa nas je presenetila epidemija. Najprej sem ostala brez zaposlitve in nekaj mesecev kasneje je pod težo “covid realnosti”, ki me je vsakodnevno nagovarjala izza dnevnih novic, začelo kopneti tudi upanje v post-pandemični svet.
Verjetno je bilo ravno to tisto, kar mi ni dalo miru in je v meni vedno močneje spodbujalo željo po bolj aktivnem udejstvovanju. In tako se je naenkrat, kot strela z jasnega, pojavil razpis za prosto delovno mesto v Transparency International Slovenia. Po opravljenih prijavnih postopkih me je nekega petka presenetil klic naše predsednice – dobila sem zaposlitev kot vodja projektov! Eden od projektov je tudi projekt Krepitve zaščite prijaviteljev korupcije in neetičnih dejanj, ki ga izvajamo pod okriljem programa Active Citizens Fund.
Korupcija je globoko zakoreninjena v naš vsakdan in njenim izjemno negativnim vplivom se ne more izogniti nihče. Zaustavlja nas pri doseganju najbolj osnovnih družbenih ciljev, kot so učinkovito zdravstvo, kakovostno izobraževanje, zdravo življenjsko okolje, čista narava, ipd. Zaradi zapletene in skrivnostne narave je korupcijo težko meriti, saj je prejeta korist pridobljena nezakonito in je lahko tudi nedenarna oz. nematerialna. Kljub temu obstajajo ocene, da se stroški korupcije v EU na letni ravni gibljejo okoli 120 milijard evrov (!).
Verjetno bi veliko koruptivnih ravnanj ostalo ljudem skritih, če o tem ne bi spregovorili pogumni posamezniki, ki so se bili, kljub grozečim povračilnim in drugim negativnim ukrepom, pripravljeni izpostaviti. Govorim seveda o žvižgačih oz. prijaviteljih, ki so v podivjanem svetu zaslužkarstva nujno potrebna protiutež za nas ter naše zanamce. In ravno to je glavni cilj našega projekta – okrepiti zaščito prijaviteljev (t. i. žvižgačev), ki pogumno izboljšujejo svet okoli nas, a so kljub temu neprimerno zaščiteni pred povračilnimi ukrepi in drugimi negativnimi posledicami.
Nujen predpogoj učinkovitega sistema zaščite prijaviteljev je zagotovo trden zakonodajni okvir. Na ravni EU je bila v ta namen sprejeta direktiva za zaščito oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije. Slovenija bo morala direktivo v svoj pravni red prenesti do 17. 12. 2021, a na tem področju žal ne zaznavamo napredka, zaradi česar posebno skrb namenjamo aktivnostim, ki so povezane s kakovostnim prenosom direktive v našo zakonodajo.
Poleg tega želimo (morebitne) prijavitelje spodbuditi in opolnomočiti, da spregovorijo, odgovorne za koruptivna ravnanja pa opomniti, da jih opazujemo. Pri tem so nam v veliko pomoč pretekle izkušnje z vodenjem Centra Spregovori!, ki prijaviteljem že vse od leta 2014 nudi pravno pomoč, ter dejstvo, da smo del mednarodne mreže organizacij, ki že vrsto let delujejo na tem področju.
Boj proti korupciji in s tem tudi zaščita prijaviteljev je nekaj, k čemur lahko prispeva prav vsak od nas, zlasti z ustrezno informiranostjo in zavedanjem, ki sta nujen predpogoj za ustrezen odziv, tako posameznika kot družbe.
Če se za konec vrnem na začetek svoje zgodbe, k odvetnikom iz Los Angelesa, lahko z gotovostjo zaključim, da je delo na tem projektu pravzaprav uresničitev mojih sanj. Kot vodja projekta Krepitve zaščite prijaviteljev korupcije in neetičnih dejanj, sem dobila edinstveno priložnost, da združim svoje vrednote in pridobljene izkušnje ter aktivno pripomorem k vzpostavljanju bolj učinkovitega in trdnega sistema zaščite za prijavitelje in seveda posledično tudi pravičnejšega jutri.
