FAQ

Projekt se sicer lahko izvaja tudi v tujini, a mora vplivati tudi na razmere v Sloveniji. Pri tem mora biti dobro utemeljeno, kako bo izvedba projekta v tujini vplivala na razmere v Sloveniji.

Da, če te aktivnosti niso bile že predvidene in plačane iz drugih sredstev (prepoved dvojnega financiranja). Če je npr. organizacija v okviru nekega EU projekta pridobila sredstva za zagovorništvo določene tematike ne pa tudi za komunikacijsko kampanjo, bi lahko ta del pokrila iz teh sredstev (ob predpostavki, da takojšen komunikacijski odziv zahtevajo razmere). V teh primerih se bo upravičenost do financiranja in nevarnost dvojnega financiranja presojala za vsak primer posebej.

Da, veljajo enaki pogoji kot pri prejšnjem vprašanju. 

Da.

Pri postavitvi rezultata pazite na to, da bodo cilji realistično zastavljeni. Če bo upravičenec naredil vse, kar je v njegovi moči, da rezultat doseže, a mu to vseeno ne bo uspelo, bo potrebno podati le ustrezno obrazložitev, zakaj se to ni zgodilo.

Da, a ne le za en medij kot tak, temveč kot širšo/splošno akcijo za podporo medijem.

Kot skupno akcijo smo imeli v mislih oboje. Lahko vas je že ob prijavi vključenih več, lahko pa so vključeni le vsebinsko oziroma kampanja naslavlja vse ... to je vaša odločitev, se pa zavedamo, da gre za relativno majhno vsoto denarja, tako da je tu smiselno, da si ne zakomplicirate življenja po nepotrebnem (npr. z velikim številom partnerjev, ki si razdelijo denar na še manjše koščke, če bi lahko ena organizacija prevezela administrativno-finančno breme, ostale pa vsebinsko sodelovale).

Glede neodvisnih medijev nimamo definicije, ki bi jo morali uporabiti. Če boste šli pogledati razvid medijev, boste videli, da jih je kar veliko. Želeli pa bi si podpreti kakovostno in neodvisno novinarstvo. Kar se nas tiče, tako lahko sodelujejo vse organizacije (mediji), ki izpolnjujejo pogoje glede demokratičnosti in spoštovanja človekovih pravic, kot je zapisano tudi na str. 13 Smernic za prijavitelje.

Ne, takšne “preventivne” akcije žal niso možne v tem razpisu. Če pa bi recimo vlada sprejela kakšen odlok/predpis ali podala izjavo, ki bi bila usmerjena proti pravicam LGBT skupnosti, pa bi bil potem nek odziv (lahko tudi v obliki “spletne parade ponosa”) upravičen.

Da, ker gre za odgovor na trenutne razmere, a le v primeru, da bi bile prizadete osebe aktivno vključene – torej osebe, ki uporabljajo javni prevoz in imajo psa pomočnika.

Da, a le če bi te aktivnosti izvajali skupaj z žrtvami nasilja.

Ne, saj gre za klasično socialno storitev, ki pa ni upravičena dejavnost (socialne storitve so upravičena dejavnost samo v primeru, da vodijo k ozaveščanju, zagovorništvu, spremembam). 

Pri trajnosti bomo pozorni predvsem na trajnost sprememb, ki bodo nastale. Bomo pa tu upoštevali vrednost projekta (torej, jasno nam je, da za max 5.000,00 EUR ne morete spreminjati sveta). 

Ne, v primeru opolnomočenja ranljivih skupin, mora biti le-to usmerjeno v zagovorništvo, oblikovanje pobud za spremembe ali širših akcij za osveščanje javnosti. Morebitne socialne storitve lahko služijo le kot metoda/način, da pridete do ciljne skupine in informacij, ki jih potrebujete, da lahko potem izpeljete zagovorniško akcijo, pobudo za spremembe ali ozaveščevalno kampanjo (npr. da bi lahko ocenili, kakšne so trenutne razmere, v katerih živijo žrtve nasilja, ki so zaradi Covid-19 še bolj ogrožene, kot so bile prej, bomo zanje vzpostavili podporno FB skupino. Informacije, ki nam jih bodo članice skupine posredovale, bomo uporabili za pripravo predloga ukrepov, s katerimi bi žrtvam zagotovili potrebno pomoč tudi ob upoštevanju omejitev zaradi epidemije). Torej, socialne storitve so upravičene le, če so nujno potrebne za dosego ciljev, ki so vezani na zagovorništvo, kampanjo ipd.