Kot vsaki ženski je tudi meni pomembno, kaj oblečem, kako sem videti in kako se v svojih oblačilih počutim. Zato sem svoja oblačila vedno precej skrbno izbirala. A ta izbira je postala veliko težja po tem, ko sem prevzela vodenje pravične trgovine v Sloveniji in se začela poglabljati v način, kako oblačila, ki jih nosimo, nastajajo in kakšen vpliv imajo na življenja ljudi in okolje.
Odkar sem prevzela vodenje pravične trgovine v Sloveniji, je minilo 10 let, od prvega nakupa etično narejenega oblačila pa 5 let. V tem času se je precej spremenilo. Večje spremembe sem začela opažati pred približno petimi leti, po tem ko smo v Slovenijo pripeljali film Prava cena (The True Cost), ga podnaslovili in s pomočjo več kot 35 slovenskih organizacij prikazali več kot 40-krat samo v tistem letu.
Če ga ne poznate, naj vam povem, da govori o tem, kako naša oblačila nastajajo, kako so se spremenile naše navade oblačenja v zadnjih 30-ih letih in kakšen vpliv ima vedno večja proizvodnja in prekomerna potrošnja tekstilnih izdelkov na ljudi in okolje.
Tej akciji so sledile še štiri Fair Foto razstave, na katerih smo predstavili čisto drugačno modo. Oblačila, narejena iz kakovostnih in trajnostno pridelanih materialov, oblačila iz druge roke, pa tudi predelane izdelke. In ves ta čas smo spodbujali slovenske proizvajalce, ki so se izdelave oblačil lotili na drugačen način, o tekstilni problematiki tudi predavali in postali redni sogovornik novinarjev, ki so o tem hoteli pisati.
Eno izmed najpogostejših vprašanj je bilo: »No, in koliko oblačil v Sloveniji zavržemo?« Nanj nikakor nismo mogli najti odgovora. Zato smo izkoristili priložnost, ki nam jo je ponudil razpis Active Citizens Fund. Skupaj z Ekologi brez meja in Fockusom, društvom za sonaraven razvoj, smo naredili raziskavo, ki je pokazala, da Slovenci v povprečju letno zavržemo 12,3 kg oblačil, kar je več od evropskega povprečja. Poleg tega pa smo iz raziskave izvedeli, da v Sloveniji letno naredimo 24 milijonov kosov oblačil, da izvažamo bolj kakovostna oblačila in uvažamo oblačila slabše, kakovosti ter da se kljub velikemu številu izmenjevalnic in trgovin z oblačili iz druge roke še vedno v veliki večini odločamo za nakup novih oblačil.
Samo 0,62 % oblačil v naših omarah je iz trgovin z rabljenimi oblačili in samo 0,12 % jih izmenjamo. In prav to moramo spremeniti – zmanjšati nakupovanje novih oblačil ter podaljšati življenjsko dobo tistim, ki jih že imamo. Zato smo v tednu modne revolucije organizirali prvi slovenski dan v rabljenih oblačilih in k sodelovanju pritegnili več kot 45 organizacij po vsej Sloveniji in še precej več posameznikov.
Da vse skupaj ne bi ostalo samo pri enem dnevu, vsak mesec z novim izzivom »Omare odpret, cunje preštet« nagovarjamo vse, da vendarle pogledajo v svojo omaro in se seznanijo z njeno vsebino. Kdo ve, mogoče pa se v njej skrivajo tudi oblačila, ki si zaslužijo še svojo drugo in tretjo priložnost, preden dokončno zaključijo svojo pot (v smeteh).
A našega dela ne bomo zaključili pri ozaveščanju. Če želimo doseči velike spremembe, moramo spremeniti tudi zakonodajo. Zato prav zdaj oblikujemo predlog za odločevalce, ki bo vključeval spremembe na področju ponovne uporabe, popravil in recikliranja oblačil. Ko bo pripravljen, bomo tudi vas prosili za podporo.
Ker se zavedamo, da velik problem tekstilne industrije ni rešljiv hitro in enostavno, je pomembna prav vsaka sprememba, ki jo lahko naredi posameznik. Zato vabljeni, da nas podprete na Instagram profilu Obleka naredi človeka in spletni strani www.oblekanaredicloveka.si, sprejmete naše izzive, delite naše akcije, podprete dobre prakse v svoji lokalni skupnosti ter o tej temi spregovorite tudi s svojimi prijatelji, znanci in sodelavci. Obleka naredi človeka, če je le ta narejena na človeka dostojen način.
