Brez izkoriščanja

Prostovoljne zaveze podjetij niso dovolj za zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje in preprečitev kršenja človekovih pravic. V zadnjem desetletju je otroško delo na globalni ravni poraslo za 14 %. Pridelava palmovega olja, ki se nahaja v polovici vseh izdelkov v trgovinah znotraj EU, povzroča kar 1,4 % emisij toplogrednih plinov. V pogosto nemogočih pogojih v tekstilni industriji dela od 40 do 60 milijonov ljudi. Med njimi kar 80 % žensk, ki se srečujejo z dodatnimi oblikami diskriminacije. Negativni vplivi na okolje, kršenje človekovih pravic in podnebne spremembe so posledica praks podjetij, ki svoje izdelke proizvajajo v okviru globalnih dobavnih verig – različni deli proizvodnje se nahajajo v različnih državah širom sveta. Te izdelke v EU uporabljamo vsakodnevno, posledično pa se znajdejo tudi na slovenskih policah.

Na ravni EU se sprejema zakonodaja, ki bo predstavila odgovornost podjetij za urejanje razmer v vrednostnih verigah za tista podjetja, ki delujejo v EU (Direktiva o skrbnem pregledu podjetij glede trajnostnosti). Trenutni predlog ne zadostuje za rešitev omenjenih problemov, ni usklajen z dokumenti Organizacije združenih narodov in niti s samim namenom zakonodaje, ki naj bi vključevala odgovornost in popravo krivic.

Slovenija bo morala omenjeno direktivo prenesti v nacionalno zakonodajo. Smo ena izmed držav, ki ima najmanj kapacitet za prenos in nadzor evropske zakonodaje na nacionalno raven. Posledično lahko slovenska podjetja pri svojih aktivnostih v Sloveniji ali tujini delujejo netrajnostno. Zato potrebujemo jasen pravni okvir, z ambicioznim pristopom za slovenski prostor ter okrepljeno nadzorno funkcijo civilne družbe. Problem moramo reševati na ravni posameznika, posameznice, družbe, politike in podjetij.

Projekt Brez izkoriščanja bo okrepil kapacitete civilne družbe in podjetij. Skupaj bomo lahko zagovarjali močnejšo zakonodajo in ambiciozne rešitve. To bomo storili s pomočjo raziskave o poznavanju direktive med slovenskimi podjetji, interesu podjetij za izboljšanje dobavnih verig iz vidika trajnostnosti, poznavanju problematike izkoriščanja ljudi in uničevanja okolja ter pripravljenost za podporo ambiciozni zakonodaji. Kljub temu, da zakonodaja ne bo pokrivala večine podjetij, bodo tudi srednja in majhna podjetja čutila posledice, saj so pogosto dobavitelji večjim evropskim podjetjem, ki bodo novosti morala upoštevati. V sodelovanju z deležniki v Sloveniji, kot so sindikati,  bomo predstavili primere izkoriščanja delavcev in delavk tudi v Sloveniji ter negativne vplive na okolje.  S tem bomo preverili obseg in pripravljenost gospodarstva za bolj trajnostno delovanje.

Preko zagovorniške kampanje bomo delovali v smeri zagotovitve boljše zakonodaje, pripomogli k bolj pravičnim dobavnim verigam ter aktivnemu vključevanje slovenskih interesnih skupin v proces priprave in sprejemanja zakonodaje.