Razpis: Javni razpis za srednje projekte
Prednostno področje: Okrepljena zagovorniška/watchdog vloga nevladnih organizacij
Trajanje projekta: 1. 6. 2023–30. 4. 2024
Vrednost projekta: 48.574,31 evrov
V zadnjem desetletju se vse pogosteje soočamo s posledicami podnebnih sprememb, ki so vse bolj opazne in intenzivne (npr. vročinski valovi, suša, poplave …). Podnebne spremembe so eden izmed glavnih vzrokov za zmanjšanje biotske pestrosti. V projektu “Povezani za gozdove” naslavljamo izgubo biotske pestrosti v slovenskih gozdovih kot posledico podnebnih sprememb in izkoriščanja gozdov za ekonomsko korist.
Rešitev za ohranitev biotske pestrosti v gozdovih, ki omogoča normalno delovanje gozdnih ekosistemov v času podnebne krize, je vzpostavljanje zaščitenih območij - gozdnih rezervatov. Zgolj biotsko pestri ekosistemi namreč lahko zagotavljajo koristi tudi za družbo. Omogočajo filtracijo vode in zraka, skladiščenje ogljika, zadrževanje zemljine, vir surovin ter prostora za sproščanje, rekreacijo …
Gozdni rezervat so naravni gozdovi, ki so prepuščeni naravnemu razvoju. Do gospodarjenja z gozdom v njih ne prihaja več. Tekom preteklih aktivnosti partnerjev se je pokazala potreba po sistematičnem in celovitem naslavljanju problematike pomanjkanja in vzpostavljanja gozdnih rezervatov tudi na zasebnih zemljiščih.
Projekt problem naslavlja z zagovorniško kampanjo. Pregledali bomo obstoječe strategije, področno zakonodajo, usmeritve in morebitne dobre prakse za vzpostavitev pravno-formalnih možnosti za pogodbeno in skrbniško varstvo gozdnih zemljišč v lasti zasebnih lastnikov. Tako bomo omogočili vzpostavitev gozdnih rezervatov manjših velikosti (npr. 1 ha in več) na površinah v zasebni lasti. Zasebni lastniki bodo z zavezo za prenehanje gospodarjenja v njihovih gozdovih upravičeni do nadomestil, hkrati pa bodo zemljišča še vedno ostala v njihovi lasti, kar sicer ni praksa pri vzpostavljanju gozdnih rezervatov in zavarovanih območij.
S projektom naslavljamo problematiko nepovezane civilne družbe na področju varstva gozdov. Ta se kaže v odsotnosti pravočasnih in strokovnih odzivov na nenadne posege v gozdni prostor ter s pomanjkanjem sodelovanja civilne družbe v procesih sprejemanja strateško-zakonodajnih dokumentov s področja upravljanja gozdov. S povezovanjem partnerskih organizacij, dogovorom o sodelovanju in pripravo protokola odzivanja, bomo organizacije civilne družbe sposobne pravočasno in strokovno izvajati zagovorniško vlogo za trajnostno upravljanje z gozdovi ter se odzivati na hitro pripravljene, nepremišljene in netrajnostne odločitve pri upravljanju gozdov.