Naj Anhovo zadiha

V cementarni Salonit Anhovo vsako leto sosežgejo skoraj 109.000 ton odpadkov, kar predstavlja največji objekt za sežiganje odpadkov v Sloveniji. Pri sežiganju odpadkov se v okolje sproščajo velike količine emisij prahu, dušikovih oksidov, organskih spojin TOC, benzena, težkih kovin in drugih snovi, ki lahko ogrožajo zdravje prebivalcev.

Projekt Naj Anhovo zadiha je zagovorniška kampanja, ki naslavlja nujnost spremembe okoljske zakonodaje, ki ureja sosežig odpadkov v cementarnah. Okolje in zdravje prebivalcev lahko obvarujemo le tako, da uveljavimo nujno potrebne zakonske spremembe.

Društvo Eko Anhovo si že leta prizadeva za spremembo zakonodaje, ki bi vsaj izenačila standarde oziroma pravila, ki veljajo za naprave za sosežig s tistimi, ki veljajo za specializirane sežigalnice odpadkov.

V društvu Eko Anhovo in dolina Soče smo v preteklosti že neštetokrat opozorili, da veljavna okoljska zakonodaja dovoljuje industrijskim napravam, v katerih se sosežigajo odpadki (kot so na primer cementarna ali termoelektrarna), nekajkrat večje izpuste škodljivih snovi v zrak v primerjavi z namenskimi sežigalnicami odpadkov. Posledično te »sosežigalnice« veliko bolj obremenjujejo okolje in zdravje okoliških prebivalcev.

Slovenska okoljska zakonodaja in okoljevarstveno dovoljenje (OVD) omogočata velike razlike v izpustih, ki veljajo za sežigalnice odpadkov, in tistimi, ki veljajo za cementarno Salonit Anhovo. Cementarna Salonit Anhovo lahko povsem legalno v okolje emitira nekajkrat več prahu, dušikovih oksidov (NOx), organskih snovi TOC, amonika, benzena … kot je to dovoljeno specializiranim sežigalnicam odpadkov.

Sosežigalnice veliko bolj obremenjujejo okolje in zdravje okoliških prebivalcev. Poleg tega že cementarna sama zaradi svojih tehnoloških značilnosti izpušča v zrak velike količine okolju in zdravju nevarnih izpustov v obliki dimnih plinov. Gre za tisoče ton potencialno škodljivih izpustov, ki se nalagajo v okolju, ki še danes nosi hudo okoljsko in zdravstveno breme zaradi posledic uporabe azbesta v cementarni Salonit Anhovo.

Posledično to pomeni, da smo prebivalci, ki živimo v okolici takšnih obratov, danes izpostavljeni nekajkrat večjemu onesnaževanju in ogrožanju našega zdravja kot naši sodržavljani, ki imajo to srečo, da v soseščini nimajo največje slovenske cementarne. Prebivalcem ob cementarni je kršena temeljna človekova pravica do življenja v čistem in zdravem okolju, ki ljudi postavlja v položaj tretjerazrednih državljanov.

Zato smo v Državni zbor vložili pobudo za spremembo Zakona o varstvu okolja, ki bo zaostrila okoljske standarde za sosežigalnice odpadkov in nad njimi uvedla strožji nadzor. Zakon predvideva izenačitev mejnih vrednosti za sosežigalnice, med katere sodi tudi cementarna, s tistimi, ki veljajo za sežigalnice odpadkov ter predvideva večji nadzor nad opravljanjem dejavnosti.

Vsa naša prizadevanja so bila do danes zaman, zato smo se odločili vzeti stvari v svoje roke. Z vložitvijo zakona zahtevamo nič več kot ustavno pravico do čistega okolja! S projektom Naj Anhovo zadiha bomo zbirali podpise podpore, ki jih potrebujemo za vložitev zakona.

V projektu Naj Anhovo zadiha ponovno združujemo moči nevladne organizacije, ki smo leta 2021 uspešno sodelovale pri referendumski kampanji Za pitno vodo. Septembra in oktobra bomo prisotni na ulicah in pred večino slovenskih upravnih enot, kjer bomo nagovarjali volivke in volivce k oddaji podpisa v podporo vložitvi zakona. Za uspešno vložitev zakona potrebujemo najmanj 5.000 overjenih podpisov podpore volivk in volivcev.