Ob razglasitvi prvega vala epidemije in uvedbi ukrepov za preprečevanje širjenja koronavirusa smo na UNICEF-u Slovenija že pripravljali številne vsebine in napotke za premagovanje stisk, ki so jih ustvarjale spremembe in negotovosti. Kljub temu, da smo se tudi sami soočali z osebno stisko, kako se v spremenjenih razmerah na novo znajti, smo vedeli, da nas otroci potrebujejo bolj, kot kadar koli prej.
V tem času smo pristojne institucije pozvali, naj pri oblikovanju ukrepov za zajezitev koronavirusa in blaženju posledic posebno pozornost namenijo zaščiti otrok. Opozorili smo na primanjkljaje, ki jih je prinesla spremenjena organizacija izobraževanja ter v sodelovanju z otroki izpostavili izzive, s katerimi so se soočali ob šolanju na daljavo. Pripravili smo vrsto nasvetov za spodbujanje higienskih ukrepov ter delili nasvete, kako izboljšati svoje počutje in razpoloženje. Otroke in mlade smo z akcijo #kavčipiram – participiram s kavča spodbujali, da ostanejo aktivni, da s pozitivnimi sporočili motivirajo svoje vrstnike ter naslavljajo morebitne stiske.
Zaradi strožjih ukrepov za zajezitev koronavirusa so se povečevali ogrožajoči dejavniki, ki so vplivali na varnost in dobrobit otrok. Karantena, omejevanje gibanja in zaprtje šol so otroke postavile v okoliščine s povečanim tveganjem doživljanja nasilja ter čustvenih in drugih stisk. Statistika sicer ni beležila strmega dviga števila nasilnih dogodkov. Vendar smo akterji, ki delujemo na področju zaščite otrok, kljub temu zaznali, da se primeri nasilja v družini in nad otroki stopnjujejo, saj se žrtve niso mogle umakniti pred povzročitelji.
Zaradi vseh teh spremenjenih okoliščin in šolanja na daljavo so zgolj strokovni delavci v vzgojno-izobraževalnih zavodih ohranjali redni stik z otroki in so bili tako edini, ki so imeli možnost zaznati ogroženega otroka. Za nekatere otroke so učitelji in vzgojitelji predstavljali prvi in edini kanal, preko katerega so lahko dobili pomoč. Vendar pa so se z negotovostjo in pomanjkanjem novih znanj za ohranjanje povezanosti z otroki soočali tudi pedagoški delavci.
Zato smo s projektom Kam se je skrilo nasilje? strokovne delavce v vzgojno-izobraževalnih zavodih opremili z znanjem o vrstah otroških in mladostniških stisk. Naučili smo jih, kako se stiske izražajo v vedenju, kako prepoznati takšno vedenje, kako vzpostaviti varen odnos, kako z otrokom voditi pogovor prek spleta in v živo ter kako se odzvati. Ponudili smo jim smernice, ki so jim v oporo pri stiku z otroki ter sprejeli protokol napotitve otrok v času epidemije. S projektom smo prehodili začetne korake proti celovitemu sistemu za zaznavo in obravnavno ogroženih otrok.
