Odločitev, da z možem posvojiva otroka prav iz Liberije, ni bila težka. Mož namreč prihaja iz te zahodnoafriške dežele. Skupaj zahajava tja, odkar sva se pred 15 leti spoznala v Gani, kjer sem dobro leto živela in delala. Ja, lahko rečem, da je Liberija moj drugi dom – blizu so mi ljudje, kultura in običaji, od tam je moja družina. Odkar sva postala starša, pleteva vezi z medrasnimi posvojitelji pri nas ter spoznavava specifike in potrebe naše posvojiteljske skupnosti, ki šteje že več kot 70 družin.
Posvojitev ni le enkraten dogodek, ko otrok pride v novo družino in okolje, ko štejemo dneve »kdaj se bo navadil«. Je življenjski proces za vse vpletene, vključno z biološko družino. Je travma. Otrok pridobi stabilno družino, ljubeče starše in materialno varnost. Istočasno pa izgubi biološko družino, svojo primarno kulturo in neobremenjenost z barvo kože. Temnopolt otrok je tudi na videz drugačen od staršev, odrašča pa v družbi, kjer se vse vrednoti skozi evrocentrično prizmo in posledično gleda tudi na vse drugačne z manjvrednostnim tonom.
Negativno vrednotenje glede na barvo kože se prične že v vrtcu, okrog četrtega, petega leta starosti: »Ne smeš se igrati z nami, ker si črna!« Večina prvošolcev ima že zelo negativno izoblikovano podobo o Afriki: tam ni vode, telefonov, avtomobilov, vsi so revni in lačni ... Ste vedeli, da lahko usmerjeni pogovori s pet- do sedemletnimi otroci o medrasnih prijateljskih odnosih bistveno izboljšajo njihovo naravnanost do drugih etničnih skupin že v samo enem tednu?
Tuje raziskave nas učijo, da izpostavljenost negativnim predsodkom o rasi zmanjšuje otrokov občutek lastne vrednosti, spodbuja nezaupanje do drugih ter krepi občutek krivice in nemoči. Nadalje raziskave potrjujejo, da lahko nezadostna izpostavljenost predstavnikom svoje etnične skupine pri otrocih povzroči etnično disonanco oz. nelagodje in zmedo. Ta se izraža v obliki izogibanja predstavnikom svoje etnične skupine, v ponotranjenem rasizmu, in v želji, da bi bili tudi sami svetle polti.
Kako se bo otrok soočal z rasno diskriminacijo na eni strani ter gradil pozitivno rasno samopodobo in ponos na drugi, je v veliki meri odvisno od rasne socializacije, kjer igrajo ključno vlogo prav starši. Kompetence staršev pa so povezane z osebnimi izkušnjami in odzivi na rasno diskriminacijo. V naši družbi teh izkušenj nimamo, istočasno pa imamo etnično zelo monoton socialni krog.
Kako torej preko uspešne rasne socializacije opolnomočiti otroka, da bo lahko na polno zaživel v naši družbi oz. kjerkoli, kamor ga bo peljala življenjska pot? V raziskavah ugotavljajo, da se lahko medrasno posvojen otrok, ravno zaradi rasne disonance, upre priložnostim za rasno socializacijo, a kasneje v odraslem obdobju obžaluje, če njegovi starši niso bili dovolj vztrajni pri vključevanju in sodelovanju v njegovo etnično skupino. Če ima otrok nizko samopodobo zaradi temne polti, to še ne pomeni, da je imeti svetlo polt bolje ali lažje. To je le dokaz, da moramo svojega temnopoltega otroka obkrožiti z več temnopoltimi ljudmi oz. rasnimi ogledali, z njegovo etnično skupnostjo!
Poglavitni namen projekta AFROskop – Afirmativna Rasna Ogledala, je medrasnim posvojiteljskim družinam omogočiti možnost izkustvenega učenja o rasni socializaciji. Pomembno vlogo pri tem procesu imajo tudi predstavniki afriške skupnosti pri nas. Starši oz. posvojitelji imajo priložnost z afriško skupnostjo graditi iskrene odnose in širiti svojo socialno mrežo ter tako poglabljati razumevanje o vzgoji temnopoltega otroka. Otrokom pa kot afirmativna rasna ogledala oz. vzgledi pomagajo, da se v njih prepoznajo, se počutijo videni in dobijo občutek skupnosti tudi izven primarne družine.
Kaj lahko storimo kot posamezniki in kot družba? Za začetek bo dovolj že razmislek. Zakaj se navdušujemo nad temnopoltimi otroki, do odraslih temnopoltih oseb pa gojimo negativne stereotipe in celo sovraštvo? Ali do temnopoltih oseb pristopamo z občutkom večvrednosti ali spoštovanja? Jim prisluhnemo zato, da bi jim odgovorili s svojim pogledom, ali da bi jih slišali in razumeli?
Vesela bom, če boste z menoj stopili v stik na družbenih omrežjih (AFROskop) ali po e-pošti (sabina.banic@gmail.com). V Društvu Baobab smo vedno odprti tudi za sodelovanje z drugimi organizacijami, ki jih tematika zanima.
