Vključevanje ranljivih skupin skozi kolesarjenje

Številne svetovne raziskave so pokazale, da kolesarjenje izboljšuje zdravje in dobro počutje,  povečuje učinkovitost v službi in doma ter zmanjšuje onesnaženost okolja. Prepričanje, ki vlada v družbi, da je kolesarjenje za atletske in fit ljudi, ki lahko samostojno nosijo in vozijo kolo, spodbuja mnenje, da kolesarjenje ni primeren šport za invalide. Ti so posledično fizično neaktivni ter socialno izključeni. Dejstvo pa je, da je kolesarjenje za mnoge invalide lažje kot hoja.

Glavne okvire, ki invalidom preprečujejo, da bi kolesarili, so nedostopna kolesarska infrastruktura, nezmožnost samostojne uporabe kolesa, težji dostop do prilagojenih koles –  tako fizično kot finančno –, pretiho zagovorništvo invalidov in nizko zavedanje splošne javnosti o težavah, s katerimi se soočajo.

V Zgornjem Posotelju se bomo posvetili invalidom in osebam z duševnimi motnjami, starim od 18 do 65 let, ki so zmožni kolesariti s prilagojenimi kolesi. Ozaveščali jih bomo o krepitvi duševnega in fizičnega zdravja v naravi ter jih spodbujali h kolesarjenju.

Krepili bomo tudi zagovorniške aktivnosti: javni in zasebni sektor ter civilno družbo bomo informirali in ozaveščali o tem, kako pomembno je, da imajo tudi invalidi možnost vključevanja v šport in socializacijo s kolesarjenjem. Ključno vlogo pri tem bodo imeli lokalni invalidi, ki bodo promotorji in ambasadorji akcije ter zagovorniki kolesarjenja.

S kampanjo Na Vonarje med inkluzivne kolesarje bomo lokalno in nacionalno spodbujali invalide, da začnejo kolesariti v naravi in ozaveščali splošno javnost, da tudi invalidi kolesarijo. Nagovorili bomo tudi občine in turistične ponudnike in spodbujali razvoj dostopnega turizma.

Kolesarjenje bo pozitivno vplivalo na samopodobo invalidov, njihovo fizično in duševno zdravje, posledično pa zdravje celotne skupnosti. Povečalo bo njihovo vključenost v lokalni družbi.