Zakon o tujcih ter zakon o mednarodni zaščiti – kako naprej?

Aprila 2021 je Državni zbor sprejel predlagane spremembe in dopolnitve v Zakonu o tujcih in Zakonu o mednarodni zaščiti. V organizacijah, ki se ukvarjamo z begunci in tujimi delavci, smo že dolgo opozarjali na škodljive posledice, ki jih bosta spremenjena zakona pustila na življenjih ljudi, ki jih zastopamo. Ker sta bila zakona kljub pritisku nevladnih organizacij in civilnih iniciativ sprejeta, smo se v Društvu Super Mario in Društvu Delavska svetovalnica vprašali, kako naprej.

Ker je pri boju proti škodljivim vplivom takšnih politik ključna informiranost ljudi, ki se jih spremembe najbolj tičejo, smo se odločili, da izvedemo serijo informativnih dogodkov in pripravimo materiale, s katerimi bomo ljudi ozaveščali o za njih ključnih spremembah. Sklop načrtovanih akcij smo poimenovali "Zakon o tujcih in Zakon o mednarodni zaščiti – kako naprej?" V njih se želimo osredotočiti predvsem na štiri vidike sprememb zakonov: združevanje z družinami za migrantske delavce, pogoji za prosilce za azil, integracijska pogodba za osebe z mednarodno zaščito in postopki, povezani z zavrjenimi prosilci za azil.

Nova zakona namreč grobo posežeta v pravice ljudi ravno na teh področjih. Migrantskim delavcem Zakon o tujcih odreče pravico do združevanja z družino po enem letu. Delavec bo lahko pripeljal svoje družinske člane v Slovenijo šele po dveh letih zakonitega bivanja. Zaostreni so tudi pogoji prikazovanja zadostnih finančnih sredstev. Prosilci za azil po novem ne bodo več mogli niti eno noč prespati zunaj azilnega doma, prav tako se ne bodo mogli gibati izven občine. Bivanje v azilnem domu bo, če ima prosilec službo, plačljivo. Odvetniki prosilcev bodo primorani Ministrstvu za notranje zadeve izdajati zaupne informacije, ki bi prosilcu lahko škodile v razreševanju njegove prošnje. Po novem bodo prosilce lahko zapirali v Center za tujce, ki je enak zaporu, že če bodo le-ti zagrešili prekršek. Novost je tudi integracijska pogodba, ki osebi s priznano mednarodno zaščito določa ‘košarico pravic’ v skladu z njegovimi integracijskimi dosežki, kot sta npr. znanje jezika in zaposlitev. Beguncem, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena, pa se odreka možnost prošnje za začasno zadrževanje, ki jim omogoča po pravni poti dokazati, da je deportacija v njihovo državo lahko nevarna.

Z našim sklopom predavanj, informativnih letakov in vzpostavitve komunikacijskih kanalov želimo informirati naše ciljne skupine glede omenjenih sprememb. Hkrati bomo iz prve roke zbirali povratne informacije o tem, kako spremembe vplivajo na njihova življenja.  Zbrano gradivo bomo posredovali ključnim institucijam, ki bi lahko vplivale na odpravo novel v zakonu, prizadete skupine, s katerimi bomo vzpostavili stik, pa vključili v nadaljne boje za odpravo škodljivih členov.