Že nekaj let sva urednika spletne strani revije Pil. Večina ljudi ob misli na Pil najprej vpraša: »Pil, a to še obstaja?«. Seveda! Tudi naslednje vprašanje je vedno enako: »Uau, a teto Justi imate še?«. Imamo! Ona je pač legenda in se ne da.
Prav z Justi na čelu smo nekaj let nazaj ugotovili, da količina pisem, ki jih prejema, postaja neobvladljiva. V reviji je prostora samo za tri pisma, lahko pa bi vsak mesec nastala prav debela knjiga Justinih nasvetov. Pred nekaj leti smo na spletni strani zato predstavili novost – svetovalnico. Naša svetovalnica je forum, na katerem vrstniki svetujejo drug drugemu. Pilovci so jo takoj vzeli za svojo in trenutno svetovalnica mesečno beleži preko 75.000 klikov.
V času pandemije, predvsem pa šolanja na daljavo, je svetovalnica pokala po šivih. Ugotovili smo, da se stiske mladih poglabljajo. Lahkotnejše probleme (»Kako vem, če je vame?«), so zamenjali resnejši klici na pomoč. Mladi so se počutili osamljeni, nerazumljeni in tesnobni, kar nekaj objav je bilo na temo samomorilnih misli. Na poglobljene stiske v času pandemije so opozorili tudi na Zveza prijateljev mladine Slovenije - ZPMS, ki so vse več resnih klicev na pomoč opazili v okviru TOM Telefon.
Pojav samomorilnih misli pri mladostnikih ni neobičajen, je pa velik tabu. Najstniki so se v času pandemije koronavirusa znašli v težki situaciji. Ker se z vrstniki ne smejo družiti v takšni meri kot prej, imajo manj priložnosti, da bi svojo stisko komu zaupali. Zato smo se lotili kampanje, s katero želimo mlade opolnomočiti za prepoznavanje duševne stiske pri sebi in vrstnikih. Pripravili smo članek in video o tem, kako prepoznati prijatelja v stiski, ter jih opremili z napotki, kako se na stisko ustrezno odzvati. Objavili smo tudi test, s katerim lahko preverijo svoje znanje. Na družbenih omrežjih smo z njimi raziskovali načine, kako lahko skrbijo za lastno duševno zdravje.
Po izkušnjah v našem uredništvu odrasli problemov mladih vse prevečkrat ne jemljejo resno in jih odslovijo kot nekaj, kar bo slej ko prej minilo samo od sebe. Zanje si sploh ne vzamejo časa in se mnogokrat niti ne zavedajo, katere vse so tiste stvari, ki otrokom in najstnikom predstavljajo stisko. Menimo, da bi morali odrasli probleme mladih vzeti prav tako resno, kot to počne teta Justi, ki zvesto verjame, da nobena težava ni nerešljiva, če imamo ob sebi prave ljudi. »Vem, da brez drugih tudi sami nismo popolni in celi,« pravi Justi. Zato je skrajni čas, da stopimo skupaj in smo v stiski drug drugemu v oporo – mladim, starim in vsem ostalim. Vse pa se začne tako, da iskreno prisluhnemo odgovoru na vprašanje: »Kako si?« 😉
