Počimo mehurčke

V Sloveniji živi nekaj deset družin iz Turčije, ki se zaradi tamkajšnjih razmer težko vrnejo v svojo državo. Živijo podobno kot ostale družine, a stikov z njimi jim pogosto primanjkuje. Z malimi koraki medsebojnega srečevanja bi bilo lahko njihovo življenje veliko boljše. V Sloveniji pa živi tudi nekaj sto tisoč ostalih družin. Vsaka s svojimi krizami, opravki, preobremenjenostjo, pa tudi z radostmi in uspehi.
A do medsebojnih stikov skoraj ne prihaja. Zakaj, ko pa se obe skupini zavedata, da jima primanjkuje srečanj? V svetu hitenja ne gradimo več skupnosti in postajamo vse bolj odtujeni. In nihče ni prav zares zadovoljen s tem, kam gre družba, država – in kako se razvijamo.

Živimo v demokratični družbi. Gradnje boljšega sveta ne smemo prepuščati le peščici politikov. V demokratični družbi je vsakdo soodgovoren za oblikovanje družbe, v kateri živi.

Prvi korak je, da počimo mehurčke, v katere nas vlečejo življenjski vzorci, se povezujemo s podobnimi in drugačnimi, slišimo njihove zgodbe, se vživimo vanje in skupaj, z ramo ob rami, zgradimo nekaj boljšega. Tako družine turških migrantov kot slovenske družine z nižjimi dohodki imajo skupen izziv: počutijo se izključene. V družbi se ne udejstvujejo, kot bi se lahko!

V okviru projekta bomo pripravili dva tabora družin, ki se ju bodo udeležile slovenske in turške družine. Na njih se bodo preko deljenja zgodb, pogovorov in skupnih aktivnosti tako starši kot otroci učili o pomembnih družbenih temah: kaj zares je demokracija, kaj svoboda, vključenost, družbeno udejstvovanje. Učenje ne bo teoretično – tem pojmom bodo dali svoje pomene.

Za to bosta obe skupini vključeni že v pripravo taborov. Še prej pa bomo oblikovali tudi pogovorno skupino, v kateri bomo te pristope preverili. Oblikovali bomo tudi 6 lekcij e-učenja in izobraževalni modul za ostale, ki jih takšno »pokanje mehurčkov« zanima.

Projekt bo prinesel več stikov med omenjenima skupinama družin. Tako bosta druga drugo spodbudili k bolj aktivnem sodelovanju v družbi. Pri zagovarjanju svojih stališč in skupnega dobrega bosta bolj samozavestni.
Pristope, razvite v pripravljalni skupini, bodo uporabile tudi druge organizacije, župnije, neformalne skupine in družine, ki v projekt ne bodo neposredno vključene.